Poletje se niti še ni dobro zaključilo, hčerka pa že razmišlja o tem, kakšna bo njena maturantska obleka, ki jo bo oblekla komaj spomladi. Vse skupaj mi deluje tako, da bo naslednje leto minilo hitreje kot vsako leto do sedaj. Očitno je res, kar pravijo, da gredo leta vsako lete hitreje mimo, ko si starejši. Upam, da to ne pomeni, da bo pri šestdesetih letih eno leto minilo tako hitro, kot bi bil le en teden.
Dobra novica je vsaj ta, da ima že zelo dobro ogledane obleke, ki so ji všeč, in bom morda imela zelo malo dela s tem, da kupiva pravo. Ta trenutek, ki je lanena obleka najbolj všeč. Vsaj nekaj, če ne drugega. Mene iskreno bolj zanima, kako bo zaključila zadnji letnik in kako bo opravila maturo, ter ne nazadnje ali bo sprejeta na fakulteto, ki si jo želi. Vem pa, da so takšne stvari zanjo tudi zelo pomembne in jo osrečujejo, tako, da je vse to popolnoma razumljivo. Sicer sem pa prepričana, da se bo do spomladi neštetokrat premislila.
Po tem, ko smo poskrbeli, da imata oba otroka vse šolske potrebščine za šolo, ki se začne v četrtek, se lahko sedaj malce bolj posvečam pripravam na stvari, ki ma čakajo v službi. Večino stvari sem si že pripravila, ker me čaka veliko sprememb, kar je pa ostalo, bom pa prilagodila tekom septembra. Še dobro, da nisem danes jaz v šoli, ker kadarkoli pogledam hčerko, kaj vse mora narediti, me kar mine, da bi karkoli več razmišljala, kaj šele, da bi vse to delala in se učila. Mi vsekakor nismo imeli toliko dela, ko smo bili v srednji šoli. O tem sem popolnoma prepričana. …