V naši stanovanjski soseski se je sinoči odvijal burni zbor stanovalcev, ki je obetal živahno razpravo o tem ali bodo postavljeni nadstreški za avto ob našem bloku. Mnenja so bila deljena, strasti pa so se hitro razvnele. Zbor je vodil dolgoletni predsednik stanovanjskega odbora, ki je s strogim, vendar pravičnim glasom takoj pomiril strasti, uvedel red in odprl debato.
Prvi je besedo dobil gospod iz pritličja, ki je bil odločen zagovornik, da se nadstreški za avto postavijo. Utemeljil jih je z besedami, da vreme postaja vedno bolj nepredvidljivo. Poleti sonce neusmiljeno pripeka na naše avtomobile, pozimi pa jih prekrivata sneg in led. Tako bi nadstreški za avto prihranili marsikatero težavo. Na drugi strani se je oglasila njegova soseda, ki pa se s tem ni strinjala. Njeni argumenti so bili, da bo porušena estetika našega bloka, s postavitvijo bi bil velik vpliv na okolje, pa še to, da bi ti nadstreški vplivali na pogled iz naših oken. Sledila je glasna razprava. Nekateri stanovalci so se pritoževali nad stroški postavitve, drugi so poudarjali vrednost investicije na dolgi rok. Sosed iz najvišjega nadstropja pa je celo predložil izračune o tem, kako bi nadstreški za avto zmanjšali stroške popravil na avtomobilih.
Po drugi strani pa je njegova soseda pripomnila, da bi denar lahko bolje porabili za prenovo otroškega igrišča. Razprava je postajala vse bolj živahna, ko je nepričakovano spregovoril moj sosed, ki se običajno ni nikdar oglašal. Predlagal je kompromis. Postavitev modularnih nadstreškov, ki jih lahko po potrebi odstranimo ali prilagodimo. Njegova ideja je v dvorani požela val odobravanja. Po dolgem premisleku je predsednik predlagal glasovanje.
Rezultat?
Polovica za postavitev, polovica pa proti. Zadeva se ni mogla končati brez dodatne razprave, zato smo se dogovorili, da bo oblikovana posebna komisija, ki bo preučila vse možnosti in stroške. Ko so se stanovalci razhajali, so se nekateri še vedno prerekali med seboj, drugi pa so že pozabili na razpravo in se raje pogovarjali o drugih stvareh.