Kdaj je pegasti badelj dobra izbira

Pegasti badelj je neredko označen kot izjemno trdoživa rastlina. Človeštvo naj bi jo koristno uporabljajo že več kot dve tisočletji. Semena pegastega badlja pa dokazano veljajo za najbolj naravno in osnovno obliko. Vsebujejo snov, ki se imenuje silimarin.

Semena tovrstne rastline se nabirajo v jesenskem času – zlasti v septembru in oktobru. Nato se posušijo ter uporabijo za izvlečke, tinkture in prašek. Sicer pa se pegasti badelj pogosto uporablja tudi pod imenom Marijin osat ali pa ostrepec, prav tako tudi bodeča neža. Ko ga zmeljemo, ima rahel vonj po kakavu. Rastlina lahko zraste do dveh metrov visoko.

Rastlina ima tudi odvajalni učinek

Silimarin, ki ga torej vsebuje pegasti badelj, je slabo topen v vodi. Ravno zato se ga priporoča uživati skupaj z maščobami. Pri tem pa je dobro poudariti, da se morajo takšnim pripravkom izogibati nosečnice ter doječe mamice. Tovrstna rastlina ima namreč tudi odvajalni učinek.

Strokovnjaki priporočajo, da je na dan dobro zaužiti dvakrat po 1 čajno žličko zdrobljenih semen pegastega badlja. Najbolje je, da se semena zdrobijo kar v terilniku oziroma v možnarju. Prav tako lahko v električnem mešalniku ali pa v kavnem mlinčku.

Rastlina v obliki poparka

Sicer pa se pegasti badelj oziroma njegova semena lahko pripravijo za uživanje kar v obliki poparka. Eno čajno žličko zmletih semen je treba preliti z dva do tri decilitra vrele vode. Poparek mora nato stati nekje od deset do petnajst minut. To je treba potem še primerno precediti. Najbolje je, če napitek zaužijemo kar topel. Vsakič pa naj bo seveda na sveže pripravljen.

Uživanje surovih semen pegastega badlja

Odlična novica je tudi ta, da se pegasti badelj oziroma njegova semena lahko uživajo v surovi obliki. Lahko jih potrosimo po solati ali pa po kosmičih. Za še zdravje oziroma učinke je dobro poleg dodati še živila oziroma izdelke, ki vsebujejo maščobo, na primer skuto, jogurt in druge mlečne jedi.…

Posted by on

Če imate radi sladko si privoščite suhe fige

Kako težko je meni živeti brez sladkarij, tako močno jih obožujem, vendar se še kako zavedam, da ni dobro za moje zdravje. Poskušala sem najti rešitev, ker brez sladkarij ne znam živeti in v poštev so prišle suhe fige, ki jih imam sedaj vedno doma na dosegu rok, ko me napade potreba po sladkem.

Včasih sem pojedla ogromno sladkarij in spila veliko kav, enostavno mi ni bilo jasno, ko so starejše prijateljice in uslužbenke govorile, kako se morajo paziti. Jaz sem bila suha in jedla kar mi je odgovarjalo, no danes tudi sama jem suhe fige z namenom, da bi pojedla manj sladkega. Namreč tudi moja postava se je začela spreminjati in pogosto me je bolel želodec in vedela sem, da bo potrebno spremeniti prehrano. Enostavno sem vedela, da sladkarije ne pašejo več v mojo prehrano.

Kako pa to storiti, ko sem imela tako rada sladkarije?

Začela sem jesti suhe fige. Najbolj mi je bilo zanimivo, ko smo kot skupina šli v pogosto v hribe in vsi so imeli zraven tudi sladko, nekateri čokolado, drugi kekse, jaz pa suhe fige. Marsikdo je bil presenečen nad tem, ker res niso bili navajeni, da ima kdo v hribih suhe fige, pogosto se mi je na začetku zgodilo to, da sem jih ponudila ostalim in kasneje ostala prehitro brez. Sedaj v hribe obvezno vzamem dva paketa suhih fig, en paket je rezerviran zame, drugi pa za prijatelje.

Tako sedaj že vsi vedo, da so suhe fige pri meni ritual v hribih in prav prisrčno se mi zdi, ker sem začela opažati, da vsake toliko časa fige vzame tudi kdo drug. Meni okus zelo odgovarja, ker mi poteši tisto željo po sladkobi in potem nima nobene panike, da bi mogla pojesti kakšno čokolado. Vsi pa vemo, da so suhe fige zdrava hrana, tako da sem še kako ponosna nase.…

Posted by on

Ko ozdravitve pri raku ni moč pričakovati, kaj nam potem pomeni kemoterapija

Zakaj človek ne živi zdravo, se vpraša, ko od nekoga sliši, da je zbolel za rakom in ga čaka kemoterapija, ko skoraj ni več možnosti ozdravitve. Kako neumni smo, ko se ne prehranjujemo zdravo, ko ne skrbimo za svoje telo z telovadbo, ampak v svoje telo ne vlagamo, potem se ne moremo čuditi, da telo enkrat reče stop. A kaj, ko takrat ni več možnosti nazaj, takrat lahko še samo upamo, da se bomo pozdravili.

Sama sem prepričana, da telo prej opozarja in nam daje vedeti ,da je nekaj narobe, da se je potrebno vprašati, ustaviti, premisliti, kako in kaj živimo. A malo nas je takih, po navadi živimo naprej, dokler na s dobesedno ne vrže v posteljo. Potem nam izvid, kot je rak in kemoterapija postavi življenje pred naš nos. Takrat se moramo soočiti sami z seboj, ni več drugih, ni več službe, slabe hrane, slabih navad, vsega tega se zavedamo in tudi to, da je sedaj čas, ko bomo imeli srečo in dobili novo priložnost, ker nam bo kemoterapija pomagala, ali pa bomo nemočni do konca obležali v bolnišnici.

Kako naj se človek počuti, ko ti povedo da imaš raka in da je malo možnosti, da ti bo kemoterapija pomagala, kaj naj reče, kako naj se obnaša?

Nihče ne ve tega odgovora, verjetno pa si vsak želi živeti in mu je kemoterapija tisto edino upanje, ki se ga oprime in drži. Želi si samo pozitivnih izvidov, samo to čaka in čisto nič drugega ne premišljuje. Ko ti rečejo, da imate malo možnosti in da vam verjetno tudi kemoterapija ne bo veliko pomagala, takrat se vam sesuje svet. Ljudje smo močna bitja in zmoremo tudi to, ker nam drugega ne preostane, tako živimo naslednje dni v upanju, da pa bo kemoterapija naredila čudež in da nam bo podarila leta življenja še naprej. …

Posted by on